Proteus v Odiseji: Pozejdonov sin

John Campbell 12-10-2023
John Campbell

Proteus v Odiseji je imel majhno, a pomembno vlogo v grški klasiki.

On, grški bog morja, je imel nepremagljivo znanje in je svojo modrost delil le, ko je bil ujet. Toda zakaj se skriva? Kaj skriva? In ali je resnicoljuben?

Da bi to razumeli, se moramo najprej vrniti k njegovemu prvemu nastopu v igri.

Poglej tudi: Catullus 76 Prevod

Telemah išče svojega očeta

Po prihodu v Pylos, Telemah najde Nestorja in njegove sinove Nestor jih toplo pozdravi, vendar žal ni vedel za Odiseja.

Vendar je predlagal, naj Telemah obišče Menelaja, Odisejevega prijatelja, ki se je odpravil v Egipt. Nestor pošlje enega od svojih sinov, naj mladega Telemaha vodi do Menelaja, in tako se odpravita, Atena pa je odgovorna za njuno ladjo.

Znano je, da Proteus, vsevedni prerok, prebiva v Egiptu. Bog morja in Pozejdonov prvorojenec je bil človek, ki ni znal lagati.

Prihod v Menelajevo palačo

Ob prihodu v Šparto se odpravijo k Menelaju in ob prihodu na njegov grad ju pozdravijo služabnice, ki ju vodijo v razkošno kopel. Menelaj ju vljudno pozdravi in jima reče, naj se naužijeta.

Mladeniči so bili navdušeni, vendar presenečeni nad ekstravaganco, ki jo je pripravil Menelaj. Sedli so za dolgo mizo z bogato hrano in vinom in tako je Menelaj pripovedoval zgodbo o svojih dogodivščinah.

Menelajev v Pharosu

Menelaj opisuje svojo pustolovščino v Egiptu Odisejevemu sinu pripoveduje, kako je obtičal na otoku, imenovanem Faros. Njihove zaloge so se skrčile in že je skoraj izgubil upanje, ko se ga je usmilila morska boginja Eidoteja.

Pove mu o svojem očetu Proteusu, ki bi mu lahko dal informacije, da bi zapustil otok, vendar ga mora za to ujeti in zadržati dovolj dolgo, da bi mu lahko posredoval informacije.

S pomočjo Eidoteje načrtujeta ujetje Proteja. Protej je vsak dan prihajal na obalo in ležal s svojimi pečati na pesku. Tam je Menelaj izkopal štiri luknje, da bi ujel morskega boga. To ni bila lahka naloga, vendar je Menelaj z voljo in odločnostjo lahko ujel boga dovolj dolgo, da je ta delil znanje, ki si ga je Menelaj želel.

Proteus in Menelaj

Proteus in Menelaj sta upodobljena, kako sedita in razpravljata o temah, o katerih bi ju slednji spraševal. Menelaju so po smrti sporočili, da je v Eliziumu. Povedali so mu tudi o smrti njegovega brata Agamemnona in o tem, kje se nahaja Odisej.

V nasprotju s tem Odisej na Ogigiji uživa v blaženem življenju, vendar kljub temu zavrne nesmrtnost in se želi vrniti domov k ženi in otroku. Kontrast in podobnost usode Menelaja in Odiseja ter njun odziv na življenje v blaženosti se kaže v podobnih situacijah, s katerimi se oba soočata.

Oba sta obtičala na otoku in imata možnost živeti srečno, vendar se njuna blaženost razlikuje. Enemu je raj na voljo po smrti, drugemu pa z nesmrtnostjo.

Eidothea

Eidoteja, hči boga morja Proteja, je bila boginja ki se je usmilila Menelaja. O njej je znanega zelo malo, razen njenih vodilnih besed. Imela je ključno vlogo pri Menelajevem pobegu z otoka Faros.

Eidoteja je bila vodnica, ki je vodila Menelaja na pot svobode; pomagala je izdelati načrt za ujetje svojega očeta, da bi mlademu, nenavadnemu popotniku pomagala pobegniti iz njihovega doma. Tako je Menelaju utrla pot do znanja in svobode.

Kdo je Proteus v Odiseji

Proteus je bil morski bog Njegovo ime izhaja iz grške besede protos, ki pomeni prvi, zato velja za prvega Pozejdonovega sina. Znano je, da nikoli ne laže, vendar se po prihodu obiskovalcev preobleče.

V Odiseji je Proteus proti svoji volji in volji pomagal Menelaju pobegniti z otoka Faros, vendar se kljub številnim preobrazbam in spreminjanju oblike ni mogel izogniti Menelajevemu prijemu in je bil prisiljen deliti svoje dragocene informacije.

Vloga Proteja v Odiseji

Proteus, morski bog, igra knjigovodjo v Odiseji . hrani ogromno znanja, ki bi ga iskal vsak človek. Za Menelaja je bilo to znanje, da bi pobegnil z otoka Faros, ki si ga je želel, kje je njegov dragi prijatelj Odisej, pa je bil bonus. Ta njegova pustolovščina je razlog, da Telemah končno najde svojega očeta.

Grški bog Proteus

V grškem jeziku Proteus pomeni vsestranski Proteus je navdihnil številna literarna dela in se celo pojavil v Shakespearovem delu Verona.

V nasprotju z resnicoljubnim starejšim moškim, za katerega je znan, Proteus laže vsakomur, ki ga sreča, da bi si pridobil koristi. To se kaže v tem, da noče izdati znanja, razen če ga ujamejo, in v njegovi naklonjenosti preoblekam.

Vloga, ki jo ima Proteus v grški klasiki kljub temu, da je Proteus znan kot človek, ki nikoli ne bi mogel lagati, to počne vsak dan, skriva svoj videz, se prikriva in zavrača, da bi svoje znanje posredoval drugim.

Domnevamo, da Proteus ne mara biti prerok in se tako upira svoji usodi, ker je prerok. Namesto da bi bil koristna in vodilna luč za smrtnike, se skriva in noče razveseliti človeške radovednosti.

Zaključek

Opisali smo zgodbo o Telemahu, njegovo potovanje na Faros in njegovo vlogo v Odiseji.

Sedaj si še enkrat oglejmo pomembne točke tega članka:

  • Bog morja Proteus in Eidotein oče ima knjižnico z informacijami, ki bi si jih želel vsak moški.
  • Telemah je bil Odisejev sin, ki je iskal, kje je njegov oče.

    Naletel je na Nestorja in njegove sinove, ki kljub prisrčnemu pozdravu niso vedeli, kje je njegov oče.

    Poglej tudi: Odisej v Iliadi: zgodba o Odiseju in trojanski vojni
  • Nestor je nato omenil Menelaja, ki bi lahko imel informacije o tem, kje je njegov oče, in se strinjal, da bo posodil voz in svojega sina, da ga pripelje k Menelaju.
  • Ko so prispeli, so jih pozdravili in obravnavali kot goste. Gostitelj Menelaj jih je okopal in jim dal jesti najbolj prefinjeno hrano.
  • Menelaj pripoveduje o svojem potovanju na Faros in o tem, kako je naletel na Odisejevo bivališče.
  • Telemahu pove, da je njegov oče ujet na Kalipinem otoku in da se bo kmalu vrnil.
  • Proteus se iz sovraštva do svojega preroškega jaza preobleče, da bi preprečil deljenje svojega znanja.
  • Menelaju in Odiseju se zgodijo podobne okoliščine, saj jima oba ponudijo raj na otokih, na katerih pristaneta; Odiseju je na voljo Oginija, Menelaju pa Elejsa.
  • Proteus simbolizira nasprotje med zaznavanjem in resničnostjo; zaznavajo ga kot nekaj, a je nekaj drugega.
  • Njegovo simboliko lahko prikažemo z njegovim slovesom poštenega človeka, ki pa laže, saj se skriva za preobleko.

Če povzamemo, je Proteus v Odiseji prikazan kot človek, ki nikoli ne laže in je nosilec znanja. Kljub temu da je znan kot človek, ki nikoli ne laže, se preobleče, da ga smrtniki ne bi motili.

Znanje, ki ga hrani, je namenjeno le tistim, ki ga lahko ujamejo za dovolj dolgo, da se mu razkrije nekaj modrosti. In to je to! Popolna analiza Proteusa, prikaz njegovega lika ter nasprotje med resničnostjo in zaznavanjem.

John Campbell

John Campbell je uspešen pisatelj in literarni navdušenec, znan po svojem globokem spoštovanju in obsežnem poznavanju klasične literature. S strastjo do pisane besede in posebnim navdušenjem nad deli stare Grčije in Rima je John leta posvetil študiju in raziskovanju klasične tragedije, lirike, nove komedije, satire in epske poezije.Johnu, ki je z odliko diplomiral iz angleške književnosti na prestižni univerzi, mu zagotavlja trdno osnovo za kritično analizo in interpretacijo teh brezčasnih literarnih stvaritev. Njegova sposobnost, da se poglobi v nianse Aristotelove Poetike, Sapfine lirične ekspresije, Aristofanove ostre duhovitosti, Juvenalovega satiričnega razmišljanja in razgibanih pripovedi Homerja in Vergilija je res izjemna.Johnov blog mu služi kot glavna platforma za deljenje svojih vpogledov, opažanj in interpretacij teh klasičnih mojstrovin. S svojo natančno analizo tem, likov, simbolov in zgodovinskega konteksta oživlja dela starodavnih literarnih velikanov in jih naredi dostopne bralcem vseh okolij in zanimanj.Njegov očarljiv slog pisanja pritegne tako misli kot srca njegovih bralcev ter jih potegne v čarobni svet klasične literature. Z vsako objavo v blogu John spretno združuje svoje znanstveno razumevanje z globokimosebno povezavo s temi besedili, zaradi česar so primerljiva in pomembna za sodobni svet.John, ki je priznan kot avtoriteta na svojem področju, je prispeval članke in eseje v več prestižnih literarnih revijah in publikacijah. Zaradi svojega strokovnega znanja o klasični literaturi je bil tudi iskan govornik na različnih akademskih konferencah in literarnih dogodkih.S svojo zgovorno prozo in gorečim navdušenjem je John Campbell odločen obuditi in slaviti brezčasno lepoto in globok pomen klasične literature. Ne glede na to, ali ste predan učenjak ali preprosto radoveden bralec, ki želi raziskati svet Ojdipa, Sapfine ljubezenske pesmi, Menandrovih duhovitih iger ali junaških zgodb o Ahilu, Johnov blog obljublja, da bo neprecenljiv vir, ki bo izobraževal, navdihoval in vžgal vseživljenjska ljubezen do klasike.