Kazalo
Catullus Biografija
Uvod |
Catullus 109 je iskrena ljubezenska pesem neimenovani osebi. . Najverjetneje , je ta oseba Lesbia , žensko, ki jo nagovarja v velikem odstotku svojih pesmi. 109. pesnik v prvih dveh vrsticah govori o tem, kako je obljubila, da bo njuna ljubezen srečna in da bo trajala večno.
V tretji in četrti vrstici prosi bogove, naj ji pomagajo izpolniti obljubo. Upa, da mu bo obljubila, da ga bo ljubila iz srca. V peti in šesti vrstici si želi, da bi se njena obljuba razširila skozi njuno življenje in bila "večna pogodba posvečenega prijateljstva".
Ta pesem je polna upanja , zlasti glede na druge pesmi, v katerih se zgraža nad njeno nezmožnostjo, da bi mu ostala zvesta. Če upoštevamo, da ko je s Katullom, vara svojega moža, vsekakor pokaže, da je nezmožna biti zvesta enemu moškemu. kljub njenemu večkratnemu varanju, Catullus še vedno upa, da bo on edini moški zanjo.
To je ironično glede na to, da v pesmih, kot je 11, do nje izkazuje sovraštvo in jo obtožuje, da je hkrati seksala s 300 moškimi. Jasno je, da je Catullov odnos z Lesbijo dramatičen in zapleten.
Poglej tudi: Deianira: grška mitologija o ženski, ki je umorila HeraklaCatullus v več pesmih govori o svojem prijateljstvu z Lesbijo. Zdi se, da si želi biti njen ljubimec in prijatelj. Toda v drugih pesmih o njej se sprašuje, ali jo lahko ljubi romantično in je še vedno njen prijatelj. v 72. pesmi govori o tem, da jo je včasih ljubil brezpogojno, kot oče ljubi svoje sinove. Toda njegova ljubezen do nje se je razvila v romantično ljubezen, ki nima te brezpogojnosti.
Catullus ve, da mu je Lesbia obljubila, da ga bo ljubila za vedno, vendar se je pred tem obrnila proti njemu. . Čeprav tega ne pove v 109, bralci pesnika vedo, da se bo njegovo upanje razblinilo v drugih pesmih.
Carmen 109 |
| Linija | Latinsko besedilo | Angleški prevod |
|---|---|---|
1 | IVCVNDVM, mea uita, mihi proponis amorem Poglej tudi: Haemon: Antigonina tragična žrtev | Obljubljaš mi, moje življenje, da bo najina ljubezen |
2 | hunc nostrum inter nos perpetuumque fore. | bosta srečna in bosta trajala za vedno. |
3 | di magni, facite ut uere promittere possit, | Veliki bogovi, dajte ji, da bo to obljubo lahko resnično izpolnila, |
4 | atque id sincere dicat et ex animo, | in da bo to povedala iskreno in iz srca, |
5 | ut liceat nobis tota perducere uita | da bi se nam v vsem življenju posrečilo podaljšati |
6 | aeternum hoc sanctae foedus amicitiae. | ta večna pogodba posvečenega prijateljstva. |
Prejšnji Carmen
Viri |
Projekt VRoma: //www.vroma.org/~hwalker/VRomaCatullus/109.html