Kazalo
(tragedija, grška, 458 pr. n. št., 3796 vrstic v treh igrah)
Uvod
Uvod - Kdo je napisal Orestejo | Nazaj na vrh strani |
" Oresteja " trilogija starogrškega dramatika Ajshil je sestavljen iz tri povezane igre "Agamemnon" , "Nosilci utehe" in . "Eumenidi" Celotna trilogija je bila prvotno izvedena na letnem festivalu Dionizija v Atenah leta 458 PR. N. ŠT. , kjer je prejel prvo nagrado , velja, da je Ajshil ' nazadnje overjeno in tudi njegovo največje, delo . Sledi nihanja Atrejeve hiše , iz umor Agamemnona s svojo ženo Klitemnestra, do kasnejšega maščevanje njegovega sina Oresta in njegove posledice.
Sinopsis - Povzetek Oresteje | Nazaj na vrh strani |
"Agamemnon" opisuje vrnitev kralja Agamemnona iz Argosa iz trojanske vojne skupaj z njegovo konkubino Kasandro. Njegova žena Klitemnestra pa je že dolgo načrtovala njegov umor (skupaj s svojim ljubimcem Egistom) kot maščevanje za Agamemnonovo prejšnje žrtvovanje njune hčerke Ifigenije. Za več podrobnosti glej posebno stran o "Agamemnon" .
"Nosilci utehe" obravnava ponovno srečanje Agamemnonovih otrok, Elektre in Oresta, ter njuno maščevanje, ko v novem poglavju prekletstva Atrejeve hiše ubijeta Klitemnestro in Egista. "Nosilci utehe" .
"Eumenidi" pripoveduje o tem, kako maščevalni Erineji preganjajo Oresta v Atene zaradi umora njegove matere Klitemnestre in kako mu sodijo pred Ateno in atensko poroto, da bi odločili, ali njegov zločin upravičuje muke Erinejcev. Za več podrobnosti glej posebno stran o "Eumenidi" .
Analiza | Nazaj na vrh strani |
" Oresteja " (ki vključuje "Agamemnon" , "Nosilci utehe" in . "Eumenidi" ) je edini ohranjeni primerek celotne trilogije starogrških iger (četrta igra, ki bi bila uprizorjena kot komični finale, satirična igra, imenovana "Proteus" Prvotno je bila uprizorjena na letnem festivalu Dionizije v Atenah leta 458 pred našim štetjem, kjer je prejela prvo nagrado.
Čeprav gre tehnično gledano za tragedijo, "Oresteja" kot celota se pravzaprav konča razmeroma optimistično, kar bo morda presenetilo sodobne bralce, čeprav izraz "tragedija" v antičnih Atenah dejansko ni imel sodobnega pomena in se mnoge ohranjene grške tragedije končajo srečno.
Poglej tudi: Abecedni seznam avtorjev - Klasična književnostNa splošno so zbori "Oresteja" so bolj vključeni v dogajanje kot zbori v delih drugih dveh velikih grških tragikov, Sofokles in . Evripid (zlasti kot starejši Ajshil je bil le korak stran od starodavne tradicije, v kateri je celotno igro vodil zbor). "Eumenidi" zlasti zbor je še bolj pomemben, saj ga sestavljajo sami Eriniji, katerih zgodba (in njihova uspešna vključitev v atenski panteon) po določenem trenutku postane glavni del igre.
Na spletni strani "Oresteja" , Ajshil uporablja veliko naturalističnih metafor in simbolov, kot so sončni in lunarni cikli, noč in dan, nevihte, vetrovi, ogenj itd., s katerimi predstavlja nihajočo naravo človeške resničnosti (dobro in zlo, rojstvo in smrt, žalost in sreča itd.). V igrah je tudi veliko živalske simbolike, ljudje, ki pozabijo, kako se pravično upravljati, pa so poosebljeni kot zveri.
Druge pomembne teme trilogije so: ciklična narava krvnih zločinov (starodavni zakon Erinijev določa, da je treba kri plačati s krvjo v neskončnem krogu pogube, krvava preteklost hiše Atreus pa še naprej vpliva na dogodke iz generacije v generacijo v samonastalem krogu nasilja, ki rojeva nasilje); nejasnost medprav in narobe (Agamemnon, Klitemnestra in Orest se soočajo z nemogočimi moralnimi odločitvami, brez jasno izraženega prav in narobe); konflikt med starimi in novimi bogovi (Erinijevi predstavljajo starodavne, primitivne zakone, ki zahtevajo krvno maščevanje, medtem ko Apolon in zlasti Atena predstavljata nov red razuma in civilizacije); in težavna narava dedovanja (inodgovornosti, ki jih nosi s seboj).
Celotna drama ima tudi metaforični vidik: prehod od arhaičnega samopomočnega sodstva z osebnim maščevanjem ali maščevanjem k sodnemu sojenju (ki ga odobrijo sami bogovi) v seriji iger simbolizira prehod od primitivne grške družbe, ki so ji vladali instinkti, k sodobni demokratični družbi, ki ji vlada razum.
Tiranija, pod katero se je Argos znašel v času vladavine Klitemnestre in Egista, se v veliki meri ujema z nekaterimi dogodki v biografski karieri Ajshil Znano je, da je vsaj dvakrat obiskal dvor sicilijanskega tirana Hierona (tako kot več drugih uglednih pesnikov njegovega časa) in da je živel v času demokratizacije Aten. Napetost med tiranijo in demokracijo, pogosta tema grške drame, je čutiti v vseh treh dramah.
Na koncu trilogije se Orest vidi kot ključ ne le za odpravo prekletstva Atrejeve hiše, temveč tudi za postavitev temeljev za nov korak v napredku človeštva. Ajshil uporabi starodavni in dobro znani mit kot podlago za svoj "Oresteja" , se ga loteva na povsem drugačen način kot drugi pisatelji, ki so pisali pred njim, s svojim lastnim programom, ki ga želi posredovati.
Viri | Nazaj na vrh strani Poglej tudi: Ifigenija v Aulisu - Evripid |
- Angleški prevod "Agamemnon" E. D. A. Morshead (Internet Classics Archive): //classics.mit.edu/Aeschylus/agamemnon.html
- Grška različica "Agamemnon" s prevodom po besedah (projekt Perseus): //www.perseus.tufts.edu/hopper/text.jsp?doc=Perseus:text:1999.01.0003
- Angleški prevod "Nosilci utehe" E. D. A. Morshead (Internet Classics Archive): //classics.mit.edu/Aeschylus/choephori.html
- Grška različica "Nosilci utehe" s prevodom po besedah (projekt Perseus): //www.perseus.tufts.edu/hopper/text.jsp?doc=Perseus:text:1999.01.0007
- Angleški prevod "Eumenidi" E. D. A. Morshead (Internet Classics Archive): //classics.mit.edu/Aeschylus/eumendides.html
- Grška različica "Eumenidi" s prevodom po besedah (projekt Perseus): //www.perseus.tufts.edu/hopper/text.jsp?doc=Perseus:text:1999.01.0005