Kazalo
(Satira, latinsko/rimska, ok. 55 n. št., 246 vrstic)
Uvod
Uvod | Nazaj na vrh strani |
"Apocolocyntosis" (Gr: "Apokolokyntoza" ) ali "Apocolocyntosis divi Claudii" , ki se običajno prevaja kot "Klavdijeva pumpifikacija" je politična satira o rimskem cesarju Klavdiju, ki jo je verjetno napisal Seneka mlajši je mešanica proze in verzov, ki spremlja pokojnega cesarja Klavdija, ki od bogov zahteva pravico, da ga imajo bogovi za božanskega, kot so to pred njim počeli drugi rimski cesarji, vendar mu to ne uspe, če upoštevamo njegove razvpite zločine in druge pomanjkljivosti.
Sinopsis | Nazaj na vrh strani |
|
Delo spremlja Klavdijevo smrt, njegov vzpon v nebesa in sodbo bogov ter morebitni spust v Hades, Seneca se norčuje iz osebnih napak pokojnega cesarja, predvsem iz njegove arogantne krutosti in nerazumevanja.
Ko Apolon prepriča Klotho (usodo, ki je odgovorna za odvijanje niti človeškega življenja), naj konča življenje cesarja Klavdija, odide na Olimp, kjer prepriča Herkula, naj bogovi na seji božanskega senata prisluhnejo njegovi tožbi za deifikacijo. Sprva se zdi, da se postopek odvija v Klavdijevo korist, dokler njegov slavni predhodnik, cesar Avgust, ne izreče dolgegain iskrenim govorom, v katerem našteje nekaj najbolj znanih Klavdijevih zločinov. Na koncu je Klavdijeva obleka zavrnjena in Merkur ga pospremi v Hades (ali Pekel).
Na poti so priča Klavdijevemu pogrebnemu sprevodu, v katerem množica pokvarjenih likov žaluje za izgubo večnih Saturnalij, ki jih je imel v času svojega vladanja. V Hadu Klavdija pozdravijo duhovi vseh prijateljev, ki jih je umoril, in ga odnesejo na kazen. Bogovi Klavdija (ki je med drugim znan po hazardiranju) obsodijo, da bo za vedno stresal kocke vškatla brez dna, tako da ko poskuša vreči kocke, mu vsakič padejo ven in jih mora iskati po tleh.
Nenadoma se pojavi njegov neposredni predhodnik Kaligula, ki trdi, da je Klavdij njegov nekdanji suženj, in ga izroči za uradnika na sodišču podzemlja.
Analiza | Nazaj na vrh strani |
"Apocolocyntosis" je edini ohranjeni primerek iz klasične dobe - z morebitnim dodatkom "Satyricon" Petronija, ki je postal znan kot "Menippejeva satira", izraz, ki se na splošno uporablja za satire v prozi (v nasprotju z verznimi satirami Juvenala in drugih), ki so rapsodične narave in združujejo številne različne tarče posmeha v razdrobljeno satirično pripoved, podobno romanu.
Poglej tudi: Kdo je ubil Patrokla? Umor božanskega ljubimcaIgra se zelo razlikuje od Seneca žal so v besedilu velike vrzeli ali lakune, med njimi tudi številni govori bogov na Klavdijevem zaslišanju pred božanskim senatom.
Naslov "Apocolocyntosis" (latinizirana grška beseda za "pumpkinifikacija" ali "gourdification" ) se poigrava z "apoteozo" ali povzdigovanjem na raven božanskega, procesom, v katerem so bili mrtvi rimski cesarji deificirani ali priznani kot bogovi. V rokopisih ima anonimno delo naslov "Ludus de morte Divi Claudii" ( "Igra o smrti božanskega Klavdija" ) in naslov "Apokolokyntoza" ali "Apocolocyntosis" ji je dal rimski zgodovinar Dio Cassius, ki je v 2. stoletju pisal v grščini, čeprav v besedilu ni nikjer omenjena nobena zelenjava. Tako je igra, kot je prišla do nas, sicer pripisana Seneca po starodavnem izročilu, je nemogoče dokazati, da je dokončno njegova, in nemogoče dokazati, da ni.
Seneca je imel nekaj osebnih razlogov za satiriziranje cesarja Klavdija, saj ga je cesar med letoma 41 in 49 po Kr. izgnal na Korziko, v času pisanja igre pa so bili zaradi politične klime po cesarjevi smrti (leta 54 po Kr.) napadi nanj morda sprejemljivi. Vendar so bili poleg teh osebnih pomislekov Seneca Zdi se, da je bil zaskrbljen tudi zaradi pretirane uporabe apoteoze kot političnega orodja, saj je drugje trdil, da bi ljudje prenehali verjeti v bogove, če bi bil tako slab cesar, kot je bil Klavdij, deležen takšnega obravnavanja.
Vendar pa je bilo rečeno, Seneca ni bil nič manjši od laskanja novemu cesarju Neronu, saj je na primer zapisal, da bo Neron živel dlje in bo modrejši od legendarnega Nestorja. "Apocolocyntosis" je avtor morda želel s tem, da bi se priljubil Klavdijevemu nasledniku Neronu v času, ko se je Seneca sam je bil dobršen del negotove moči za prestolom mladega cesarja, ki se je nevarno razvijal.
Viri | Nazaj na vrh strani |
- Angleški prevod: Allan Perley Ball (Forum Romanum): //www.forumromanum.org/literature/apocolocyntosis.html
- Latinska različica (The Latin Library): //www.thelatinlibrary.com/sen/sen.apoc.shtml